10
avg
Številne javne ustanove so v zadnjih letih prenovile svoja spletišča in ob objavi zagotovile skladnost z zahtevami Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), po zaključku projekta pa se z dostopnostjo pogosto ne ukvarjajo več. Vendar pa spletna dostopnost ni nekaj, kar preverimo enkrat in nato nanjo pozabimo. Vsaka nova funkcionalnost, sprememba dizajna, objava dokumenta ali posodobitev vsebine lahko vpliva na dostopnost spletišča. Zato je pomembno, da dostopnost postane del rednega vzdrževanja spletnega mesta.
Zakon določa obveznosti tudi po objavi spletišča
ZDSMA, ki je v veljavi od leta 2018, od zavezancev zahteva, da zagotavljajo dostopnost svojih spletišč in mobilnih aplikacij. To pomeni, da mora biti dostopnost zagotovljena ves čas uporabe spletišča, ne le ob njegovi objavi. Prav tako morajo zavezanci vzdrževati posodobljeno izjavo o dostopnosti, v kateri uporabnikom predstavijo stopnjo skladnosti spletišča, morebitne izjeme ter kontakt za prijavo težav.
Inšpekcijski nadzori niso le formalnost
Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti po Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij izvaja Inšpektorat za javni sektor. Pri nadzoru lahko preveri, ali je spletišče skladno z zahtevami zakonodaje in standardov spletne dostopnosti, ali je izjava o dostopnosti ustrezno pripravljena in posodobljena ter ali je uporabnikom omogočeno prijavljanje težav z dostopnostjo. Če ugotovi nepravilnosti, lahko odredi njihovo odpravo, zakon pa v določenih primerih predvideva tudi globe. Zato je pomembno, da organizacije dostopnosti ne razumejo kot enkratnega projekta, temveč kot del rednega upravljanja in vzdrževanja svojega spletišča.
Zakaj se dostopnost sčasoma poslabša?
Tudi spletišče, ki je bilo ob objavi popolnoma skladno z zahtevami dostopnosti, lahko z leti postane problematično. Razlog za to so predvsem redne spremembe, ki jih doživlja vsako aktivno spletišče. Dodajajo se nove podstrani, dokumenti, obrazci in funkcionalnosti, spreminja se navigacija, posodabljajo se sistemi za upravljanje vsebin, pogosto pa se zamenjajo tudi zunanji vtičniki ali druge programske komponente. Če se ob teh spremembah dostopnost ne preverja sistematično, se lahko manjše pomanjkljivosti sčasoma kopičijo in prerastejo v resne ovire za uporabnike podpornih tehnologij. Prav zato je priporočljivo, da se dostopnost redno preverja in po potrebi sproti odpravlja ugotovljene neskladnosti, namesto da se težave rešujejo šele ob naslednji večji prenovi spletišča.
Kako pogosto je smiselno preveriti dostopnost?
Priporočamo, da se celovit pregled dostopnosti izvede vsaj enkrat letno oziroma vedno po večjih prenovah ali uvedbi pomembnejših funkcionalnosti. Redni pregledi omogočajo, da se morebitne težave odkrijejo pravočasno, njihova odprava pa je bistveno enostavnejša in cenejša kot večji posegi po več letih.
Kaj vključuje strokovna revizija?
Celovit pregled dostopnosti vključuje precej več kot zgolj avtomatsko preverjanje.
Med drugim obsega:
- ročno testiranje po WCAG 2.2,
- uporabo tipkovnice,
- testiranje z bralnikom zaslona,
- pregled obrazcev,
- pregled navigacije,
- preverjanje kontrastov,
- pregled PDF dokumentov,
- pregled izjave o dostopnosti.
Dostopnost je proces, ne projekt
Največja napaka je razmišljanje, da je dostopnost zaključena z objavo nove spletne strani. Spletišča se ves čas spreminjajo, zato mora biti dostopnost vključena tudi v njihovo redno vzdrževanje. Le tako lahko zagotovite, da bo spletno mesto dolgoročno skladno z zakonodajo in uporabno za vse obiskovalce.
Kako vam lahko pomagamo?
V Agendi izvajamo:
- revizije dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij,
- pripravo poročila s predlogi izboljšav in prioritetami za odpravo neskladnosti,
- pripravo in posodobitev izjav o dostopnosti,
- odpravo ugotovljenih neskladnosti,
- svetovanje pri razvoju novih rešitev,
- izobraževanja za urednike in razvojne ekipe.
Če že nekaj časa niste preverili dostopnosti svojega spletišča, je zdaj pravi trenutek, da ugotovite njegovo dejansko stanje.
